Napredek v tehnologiji elektrovozil se ne odraža zgolj v njihovi učinkovitosti, temveč tudi v razvoju zanesljivih napajalnih sistemov.
Baterije danes ne zagotavljajo le pogona, temveč odločajo o razponu, vzdržljivosti in uporabnosti električnih vozil v najrazličnejših okoljih. Od skladiščnih viličarjev do električnih skuterjev, kakovost baterije je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja.
V zadnjih letih je na trgu vse več vrst baterij, vsaka s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Prav zaradi pestrosti izbire je pomembno razumeti razlike v zmogljivosti, zanesljivosti in stroških, da bi se pravilno odločili glede na potrebe posameznega vozila ali namena uporabe. Med vsemi pa je še vedno pogosto v ospredju baterija za viličar.
Litij-ionske baterije v primerjavi s svinčeno-kislinskimi
Litij-ionske baterije so zaradi svoje visoke energijske gostote postale priljubljena izbira pri številnih vrstah elektrovozil. Poleg daljše življenjske dobe omogočajo krajši čas polnjenja in manj vzdrževanja. Imajo nižjo težo, kar izboljša skupno učinkovitost vozila in zmanjšuje porabo energije.
Po drugi strani so svinčeno-kislinske baterije znane po svoji zanesljivosti in ugodnejši ceni. Uporabljajo se predvsem pri opremi, kjer ni potreben stalen visok izkoristek. Vendar pa zahtevajo redno dolivanje destilirane vode in so občutljive na neustrezno polnjenje. Pogosto so težje in zavzamejo več prostora kot sodobnejše alternative.
Zmogljivost v različnih temperaturnih razmerah
Delovanje baterij je močno povezano z zunanjimi pogoji, zlasti s temperaturo. Litij-ionski modeli se bolje obnesejo pri nizkih in visokih temperaturah, saj imajo vgrajene sisteme za upravljanje toplote. To pomeni stabilnejšo zmogljivost tudi pri pogostih temperaturnih nihanjih.
Svinčeno-kislinske baterije so bolj občutljive na mraz. Pri nizkih temperaturah se njihova zmogljivost občutno zmanjša, kar vpliva na krajši doseg in večje napetostne izgube. V vročini pa se lahko skrajša njihova življenjska doba, zato so bolj primerne za zaprta okolja s konstantnimi pogoji.
Trajnost in stroški vzdrževanja
Pri izbiri baterije za vozilo je treba razmisliti tudi o dolgoročnih stroških. Litij-ionske baterije sicer zahtevajo višjo začetno investicijo, a zaradi dolge življenjske dobe in nizkega vzdrževanja pogosto predstavljajo bolj ekonomično rešitev. Poleg tega ne potrebujejo posebnih polnilnih postaj ali ročnega nadzora nad elektrolitom.
Pri svinčeno-kislinskih baterijah so začetni stroški nižji, a se dolgoročno lahko naberejo dodatni stroški zaradi vzdrževanja in pogostejših menjav. V določenih primerih se uporabljajo tudi za posebne medicinske potrebe, kjer so prioriteta zanesljivost in enostavnost uporabe. Dober primer so baterije za invalidske vozičke, kjer je zanesljivost napajanja bistvenega pomena.
Čas polnjenja in vpliv na razpoložljivost
Razpoložljivost vozila je neposredno povezana s časom, ki je potreben za polnjenje baterije. Litij-ionske baterije omogočajo hitrejše polnjenje, kar je izredno koristno v industrijskih okoljih z večizmenskim delom. Večina takih baterij se napolni v manj kot treh urah, pri tem pa omogočajo tudi delno polnjenje brez negativnega vpliva.
Svinčeno-kislinske baterije običajno zahtevajo več časa in povsem zaključene cikle polnjenja, da se ohrani njihova zmogljivost. To pomeni, da so manj primerne za aplikacije, kjer se vozila pogosto uporabljajo in je vsak trenutek delovanja pomemben. Zato je izbira baterije pogosto odvisna tudi od delovnega ritma in urnikov.
Varnost in okolijski vidik
Pri vsakodnevni uporabi elektrovozil je varnost baterij izrednega pomena. Litij-ionske baterije imajo vgrajene zaščitne sisteme, ki preprečujejo prenapetost, pregrevanje in kratke stike. Vendar so v primeru poškodbe bolj občutljive in zahtevajo ustrezno ravnanje ob koncu življenjske dobe.
Svinčeno-kislinske baterije veljajo za manj občutljive, a vsebujejo težke kovine in tekoče elektrolite, zato je pri ravnanju z njimi potrebna posebna pazljivost. Zakonodaja vse bolj spodbuja odgovorno ravnanje z odpadki, zato je ustrezno zbiranje svinčenih akumulatorjev nujen korak pri prehodu v bolj trajnostno mobilnost.